... your login credentials do not authorize you to access this content in the selected format. Access to this content in this format requires a current subscription or a prior purchase. Please select the WEB or READ option instead (if available). Or consider purchasing the publication.
Gospodarska rast v območju OECD počasi okreva, a je odpor proti globalizaciji dejstvo,
s katerim se morajo spoprijeti vlade. Zaupanje v javne institucije je nizko, hkrati
se je močno povečalo zaznavanje, da javne politike favorizirajo izbrane interesne
skupine. Krajšim gospodarskim ciklom, tehnološkim spremembam in razdiralnim inovacijam
so sledili pozivi k reformam nacionalnih trgov dela in sistemov socialne zaščite;
podnebne spremembe, davčne utaje in terorizem po drugi strani zahtevajo usklajeno
globalno delovanje. Zaradi politične polarizacije in nezaupanja državljanov v javne
institucije je uspeh reform bolj nepredvidljiv. Krepitev integritete vladnih institucij
in izvoljenih funkcionarjev, vzpostavitev stalnega dialoga z državljani prek odprtih
in prispevnih procesov oblikovanja politik ter izboljšanje zmogljivosti vlad, da med
več možnostmi izberejo najbolj primerne, so vsi ključnega pomena za vnovično povezavo
vlad z ljudmi ter za spodbujanje bolj vključujoče in trajnostne rasti. Pogled na vladanje
2017 predstavlja argumente za tovrstne reforme vodenja javne uprave.
Stabilizacija javnih financ se nadaljuje, a raven dolga ostaja visoka, zmanjšale pa
so se tudi javne investicije
Povprečni javnofinančni primanjkljaj je leta 2015 v državah OECD dosegel –2,8 % BDP,
kar je manj kot –8,4 % leta 2009, saj so države po finančni krizi stabilizirale svoje
javne finance.
Strukturno ravnotežje v državah OECD se je izboljšalo iz –6,3 % potencialnega BDP
leta 2009 na –2,4 % leta 2015, s čimer se je le‑to vrnilo k dolgoročnim trendom.
Povprečni bruto javni dolg je v državah OECD leta 2015 dosegel 112 % BDP, pri čemer
je imelo 11 držav raven dolga enako ali višjo od svojega BDP.
Javne investicije so leta 2015 v povprečju znašale 3,2 % BDP in se gibale med 6,7 %
BDP na Madžarskem in 1,5 % v Izraelu. To je manj od povprečja 4,1 % leta 2009, ko
je prišlo do fiskalne ekspanzije. Ena tretjina javnih investicij je usmerjena v gospodarske
zadeve, zlasti v transport, čemur sledi obramba (15,2 %).
Javni izdatki za zdravstvo in socialno zaščito so se povečali
Med letoma 2007 in 2015 se je javna poraba v državah OECD najbolj povečala na področju
socialne zaščite (2,6 odstotne točke) in zdravstva (1,7 odstotne točke).
Upoštevaje, da je ena tretjina izdatkov javnih naročil namenjena zdravstvu, je okrepitev
transparentnosti in učinkovitosti v javnem naročanju farmacevtskih izdelkov ter medicinske
tehnologije in opreme ključno za zagotavljanje boljših zdravstvenih storitev za nižjo
ceno.
Zaposlovanje v javnem sektorju je v povprečju stabilno, a so na ravni držav pomembne
razlike
Čeprav številne države OECD poročajo o znatnem zmanjšanju zaposlenosti v osrednji
državni upravi kot posledici varčevalnih ukrepov po krizi, se je v državah OECD splošna
zaposlenost v državni upravi kot delež celotne zaposlenosti med letoma 2007 in 2015
rahlo povečala, in sicer iz 17,9 % na 18,1 %.
To povprečje zakrije razlike med državami. V Združenem kraljestvu in Izraelu se je
splošna zaposlenost v državni upravi kot delež celotne zaposlenosti v obdobju 2007–2015
najbolj zmanjšala (za več kot 2,5 odstotne točke). Po drugi strani so Češka, Estonija,
Madžarska, Slovenija in Španija v istem obdobju zabeležile povečanje za dve ali več
odstotnih točk.
Nadalje to razmerje (splošne zaposlenosti v državni upravi glede na celotno zaposlenost)
skrije spremembe absolutne javne zaposlenosti. Med letoma 2014 in 2015 se je v Turčiji
splošna zaposlenost v državni upravi povečala za 3,9 %, medtem ko se je na Nizozemskem
zmanjšala za več kot 3,6 %. Teh sprememb v zgornjem razmerju ni mogoče razbrati, ker
se je zaposlenost v državni upravi v obeh državah spreminjala po podobnih stopnjah
kot celotna zaposlenost.
V povprečju vodstveni delavci D1 (najvišja raven) zaslužijo 27 % več kot vodstveni
delavci D2, 72 % več kot vodstveni delavci D3 srednje ravni, več kot dvakrat več od
vodstvenih delavcev D4 in 2,6‑krat več od višjih strokovnih delavcev. To nakazuje,
da so premije za vodstveno odgovornost znatno višje od tistih za tehnično specializacijo.
Sekretarji v povprečju zaslužijo štirikrat manj kot vodstveni delavci D1.
Ženske so nezadostno zastopane na vodstvenih položajih držav
V povprečju v državah OECD ženske zasedajo le 29 % sedežev v parlamentu in le 28 %
ministrskih položajev v vladi.
Podobno velja za zaposlenost v celotnem javnem sektorju, v katerem ženske predstavljajo
58 % vseh zaposlenih, a zasedajo le 32 % vodstvenih položajev.
Enaka zastopanost žensk v javnem življenju in zaposlovanju na vseh ravneh razširi
nabor talentov, ki lahko prispevajo k organizacijski uspešnosti.
Orodja za ocenjevanje uspešnosti in vpogledi v vedenje (behavioural insights) izboljšajo
učinkovitost in uspešnost javnega sektorja
Skoraj vse države poznajo obvezna ocenjevanja uspešnosti državnih uslužbencev. Povezovanje
uspešnosti z nagradami ostaja izziv; uporaba plačil v odvisnosti od uspešnosti je
od leta 2010 stabilna.
Države OECD vse pogosteje uporabljajo preglede porabe za boljši nadzor nad izdatki
in izboljšanje prednostne razvrstitve. Dvaindvajset držav OECD je v obdobju 2008–2016
izvedlo vsaj en pregled porabe, medtem ko je bilo med letoma 2000 in 2007 takih le
pet.
Uporaba vpogledov v vedenje se širi v številnih državah OECD, zlasti z namenom boljšega
izvajanja politik. Potencialno bi jih lahko uporabili v celotnem ciklu politik, še
posebej pri oblikovanju in ocenjevanju politik.
Pobude odprtega vladanja (open government) dobivajo zagon, a je zanje potrebna natančnejša
ocena
Države vedno bolj institucionalizirajo načela odprtega vladanja – transparentnost,
odgovornost in soudeležbo. Približno polovica držav OECD (17 od 35 držav) je sprejela
nacionalno strategijo odprtega vladanja.
Večina držav OECD ima politiko “privzete odprtosti”, po kateri so vsi podatki države
javni, če ni legitimnih razlogov, da se odprtega dostopa ne omogoči.
Vendar se države po tem, koliko spodbujajo vnovično uporabo podatkov izven državnega
sektorja (kot na primer na “hekatonih” – finančnotehnoloških programerskih maratonih
– in dogodkih soustvarjanja) ter znotraj njega (prek usposabljanj in informativnih
sestankov), med seboj znatno razlikujejo.
Malo držav vrednoti, ali pobude odprtega vladanja dosegajo želene gospodarske in socialne
učinke ali učinke na področju produktivnosti javnega sektorja in odgovornosti.
Treba je storiti več, da se znova vzpostavi zaupanje v državo in zagotovi dostop do
storitev
Zaupanje v vlade ostaja pod predkriznimi ravnmi. V povprečju je leta 2016 42 % državljanov
v državah OECD dejalo, da zaupajo svojim nacionalnim vladam, v primerjavi s 45 % pred
letom 2007.
Med skupinami prebivalstva so vztrajne neenakosti v dostopnosti, odzivnosti in kakovosti
storitev. V vseh državah OECD ljudje z nizkimi dohodki pogosteje poročajo o neizpolnjenih
potrebah po zdravstvenem varstvu kot ljudje z višjimi dohodki. Podobno je za socialno‑ekonomsko
prikrajšane učence skoraj trikrat bolj verjetno kot za privilegirane učence, da ne
bodo dosegli osnovne ravni znanja na področju naravoslovja.
Vlade bi morale prav tako preprečiti pojavljanje novih oblik “e‑izključenosti”. Čeprav
vedno večji delež državljanov uporablja digitalne kanale pri interakciji z državo,
so namreč med skupinami prebivalstva vztrajne vrzeli v uporabi le‑teh glede na raven
izobrazbe, območje bivanja in starost.