OECD Multilingual Summaries

Development Co-operation Report 2012

Summary in Slovenian

Poročilo o razvojnem sodelovanju za leto 2012

Povzetek v slovenščini

Razvojni izzivi v letu 2012

Kljub nenehni rasti skupnega svetovnega BDP ostajajo med državami in regijami velike razlike, neenakost pa se povečuje. Danes lahko svetovne razmere opišemo takole:

• Število prebivalcev je preseglo mejo sedmih milijard.
• Milijarda ljudi živi z manj kot dvema dolarjema na dan in večina je podhranjenih.
• 1,3 milijarde ljudi nima dostopa do elektrike.
• Milijarda ljudi nima čiste pitne vode.
• Več kot 2,2 milijona otrok, mlajših od 14 let, umre zaradi nehigienske vode.
• Za podporo svetovnih dejavnosti uporabljamo 1,5‑krat več virov, kot je treba.
• Države v razvoju prvič od leta 1997 realno dobivajo manj uradne razvojne pomoči (URP).

V letošnjem poročilu o razvojnem sodelovanju se z vidika zamisli in izkušenj vodilnih razvojnih mislecev in praktikov preučujejo ti in drugi izzivi ter njihov pomen za trajnostni razvoj.

Povezovanje trajnosti in razvoja: svetovna partnerstva in nacionalne pobude

V tej kruti svetovni realnosti potrebujemo praktične, učinkovite in ponovljive rešitve. Poročilo o razvojnem sodelovanju za leto 2012 opisuje, kako je razvojna skupnost – države v razvoju, države v vzponu in države OECD, večstranske organizacije, organizacije civilne družbe in zasebni sektor – združila prizadevanja za spopadanje s posebnimi okoljskimi izzivi in nam pomagala iti v smeri trajnostnega razvoja. Predstavlja pobude in zamisli, ki ponujajo dragocena spoznanja in možnosti.

• Ker se Evropska unija zaveda izjemno pomembne vloge energije pri podpori rasti in razvoja, si od leta 2002 prizadeva za izboljšanje dostopa do energije v Afriki. Trenutno ima aktivno vlogo v pobudi Združenih narodov Trajnostna energija za vse in si skupaj s številnimi državami v razvoju prizadeva, da bi našla rešitve za njihove izzive na področju energije.
• Boj proti kratkotrajnim onesnaževalom v zraku blaži negativni učinek podnebnih sprememb in hkrati zmanjšuje posledice onesnaženosti zraka za zdravje ljudi, kmetijstvo in ekosisteme. Švedska kot predana članica koalicije za podnebje in čist zrak pomaga državam v razvoju povečati njihova prizadevanja v boju proti kratkotrajnim onesnaževalom v zraku.
• Če bomo premagali »prekletstvo« mineralov in virov, lahko izboljšamo gospodarsko uspešnost ter zmanjšamo revščino in nasprotja. Gana in več drugih afriških držav si na podlagi sporazumov o tesnem medinstitucionalnem sodelovanju z norveškimi institucijami v okviru programa Nafta za razvoj prizadevajo zagotoviti ekonomsko, okoljsko in socialno odgovorno upravljanje svojih naftnih virov.

Primerov takih prizadevanj je v tem poročilu in po svetu še precej. Večstranske agencije oblikujejo in izvajajo projekte, ki spodbujajo trajnostno preživetje; podjetja so gonilo pozitivnega socialnega učinka in z globalnimi partnerstvi ustvarjajo nove priložnosti za inovacije in rast; državi, kot sta Kitajska in Kenija, kažeta, da lahko koncepta »zeleno« in »rast« hodita z roko v roki in tako je tudi prav.

Vloga razvojnega sodelovanja pri ustvarjanju »prihodnosti, ki si jo želimo«

Leta 2012 so se svetovni voditelji, več tisoč predstavnikov vlad in zasebnega sektorja, organizacije civilne družbe in drugi zbrali na konferenci ZN o trajnostnem razvoju Rio+20 v Riu de Janeiru. Rezultat konference je bil najnovejša svetovna vizija za trajnostni razvoj »Prihodnost, ki si jo želimo«. Kako lahko z razvojnim sodelovanjem pomagamo ustvariti tako prihodnost?

V tem poročilu se kot bistvena ukrepa po konferenci Rio+20, s katerima lahko dosežemo, da bo zelena rast gonilo trajnostnega razvoja, obravnavata naslednja ukrepa:

Sprejetje novega modela za razvojno sodelovanje

Od leta 2000 poteka razvojno sodelovanje na podlagi razvojnih ciljev tisočletja, pri čemer je pozornost politike usmerjena k boju proti lakoti in umrljivosti otrok, zagotavljanju vsesplošnega izobraževanja in spodbujanju okoljske trajnosti. Ponudniki in prejemniki razvojnega sodelovanja spoznavajo, da je za spopadanje z izzivi, ki so pred nami, potreben nov operativni model, ki bo presegel meje razvojnih ciljev tisočletja. Da bi zagotovili učinkovito podporo potreb in prednostnih nalog držav v razvoju, mora ta novi model:

• vključiti koncept zelene rasti v vsa področja razvojnega sodelovanja. Treba je več kot le poudarjati pomen upravljanja naravnih virov v portfeljih za pomoč in s tem zagotoviti, da se s pomočjo za zmanjšanje revščine spodbuja oblike preživetja, ki so varne in odporne na podnebne spremembe in; zagotoviti, da se v podpori, ki se zagotavlja za razvoj infrastrukture in rabo zemljišč, upošteva podnebna problematika in problematika naravnih nesreč;
• odražati vrednost naravnega kapitala v programih pomoči. To je zlasti pomembno, kadar se daje prednost naložbam razvojnih finančnih sredstev v fizični, naravni ali človeški kapital; vedno več podatkov kaže, da naložbe v naravni kapital prinesejo večji socialni dobiček od naložb v infrastrukturo z velikimi emisijami ogljika;
• zagotoviti, da razdelitev razvojnih virov preide s sedanjega sektorskega pristopa na pristop celovitega upravljanja. To pomeni, da je treba večino sredstev uporabiti za financiranje nacionalnih načrtov za trajnostni razvoj, ki bodo pomagali državam k celovitejši obravnavi prednostnih nalog na področju zelene rasti.

Učinkovita uporaba pomoči, ki spodbuja financiranje trajnostnega razvoja

V skladu z napovedmi Odbora OECD za razvojno pomoč se bodo izdatki za pomoč v bližnji prihodnosti stabilizirali, če ne celo znižali. Kako lahko učinkoviteje uporabimo svoje omejene vire, da bomo zagotovili stroškovno učinkovitost?

• Države morajo izpolniti zavezo, da bodo dale 0,7 % svojega bruto nacionalnega dohodka (BND) kot uradno razvojno pomoč. Hkrati morajo zagotoviti, da so njihove zaveze izvedljive in da krepijo odgovornost in preglednost pomoči.
• Z uradno razvojno pomočjo je treba odgovoriti na širša vprašanja glede trajnostnega razvoja (od zanesljive preskrbe s hrano v Afriki do negativnih učinkov množične urbanizacije v Aziji) in zajeti večje število držav v razvoju; prav tako mora vsebovati celoten nabor finančnih instrumentov (od donacij do varščin za tveganje).
• Uradno razvojno pomoč je treba uporabiti kot spodbudo za razvoj zasebnega sektorja in naložb ter trgovinskih tokov, ki lahko pomagajo »odvzeti tveganje« dejavnostim na področju trajnostnega razvoja.
• Financiranje razvoja mora spodbujati razumevanje politik za zeleno rast s pomočjo inovativnih poti. To lahko vključuje ukrepe, kot so zvišanje cene ogljika, kar spodbuja podjetja k zmanjšanju emisij ogljika in ustvarja nove javne prihodke za države v razvoju, s katerimi lahko podpirajo svoje podnebne razvojne projekte.

Ker se razvojna skupnost približuje opredelitvi programa za obdobje po letu 2015, bo treba spodbuditi inovativnost v našem mišljenju, institucijah, obnašanju in tehnologijah ter ponovno pregledati dragoceno znanje in izkušnje ter vključiti pomembne zamisli in pristope – tudi te, ki so predstavljeni v tem poročilu o razvojnem sodelovanju.