OECD Multilingual Summaries

OECD Digital Economy Outlook 2017

Summary in Slovenian

Pregled digitalnega gospodarstva OECD 2017

Povzetek v slovenščini

Države se vedno bolj zavedajo priložnosti in izzivov, ki jih prinaša digitalna preobrazba

Zmožnost, da poživi gospodarstvo, uvršča digitalno preobrazbo visoko na svetovnem dnevnem redu. Države OECD so si cilje na tem področju zastavile na ministrskem srečanju o digitalnem gospodarstvu v Cancúnu leta 2016. Da bi dosegle največje možne koristi digitalne preobrazbe za inovacije, rast in družbeno blaginjo, se osredotočajo na posledice digitalne preobrazbe za politike, izboljšanje merjenja ter razvijanje celostnega političnega okvira za medresorski pristop. Kljub napredku na področju uveljavljanja nacionalnih digitalnih strategij (NDS) v OECD ostaja velik izziv koordinacija. Le nekaj držav je visokega uradnika ali organ, namenjen digitalnim zadevam, zadolžilo za koordinacijo svojih nacionalnih digitalnih strategij.

Kljub še vedno trajajočim učinkom krize storitve informacijske tehnologije še naprej rastejo in spodbujajo pozitivne napovedi

Od svetovne gospodarske krize se je v OECD dodana vrednost v sektorju informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) kot celoti zmanjšala, tako kot skupna dodana vrednost v gospodarstvu. Pri tem je znotraj sektorja IKT dodana vrednost upadla v telekomunikacijskih storitvah ter proizvodnji računalnikov in elektronike, medtem ko se je na področju storitev informacijske tehnologije (IT) povečala ter v razvijanju in izdajanju programskih paketov ostala nespremenjena. Ti nasprotujoči si trendi, ki se zrcalijo tudi v zaposlitvah v IKT znotraj OECD, se bodo v naslednjih letih po pričakovanjih nadaljevali, saj je delež investicij tveganega kapitala v IKT – kazalnik poslovnih pričakovanj – znova na najvišjih vrednostih iz leta 2000. Sektor IKT ostaja ključni spodbujevalec inovacij in v OECD predstavlja največji delež izdatkov podjetij za raziskave in razvoj ter več kot tretjino vseh patentnih prijav na svetu.

Komunikacijska infrastruktura in storitve se s hitrim razvojem pripravljajo za nov porast podatkov

Rast na komunikacijskih trgih pospešujejo povpraševanje in v številnih državah tudi prilagojeni ureditveni okviri, ki spodbujajo konkurenco, inovacije in investicije. Delež telekomunikacijskih investicij glede na dohodke se je povečal, operaterji pa v svoja omrežja še naprej nameščajo optična vlakna. Povprečne cene fiksnega in mobilnega širokopasovnega omrežja so se znižale, število naročnikov pa povečalo, pri čemer poraba mobilnih podatkov v nekaterih državah eksponentno narašča. Konvergenca telekomunikacij in radiodifuzije spodbuja združitve in prevzeme ter prispeva k spremembam ureditvenih okvirov in institucij. Širokopasovne hitrosti 1 gigabit na sekundo (Gb/s) niso več nič posebnega, na trgu pa se že pojavljajo prve ponudbe v višini 10 Gb/s v pričakovanju novega porasta podatkov, na primer zaradi povezanih in samovozečih vozil.

Uporaba IKT še naprej narašča, a ostaja neenakomerno razporejena med državami ter med podjetji in posamezniki

Povprečna uporaba IKT med posamezniki je dosegla nov vrhunec, a je še vedno neenakomerno porazdeljena med državami in družbenimi skupinami, zlasti pri bolj kompleksni uporabi mobilnega interneta, kot sta spletno nakupovanje in bančništvo. Najbolj zaostajajo starejši in manj izobraženi. Države se osredotočajo na poklicno usposabljanje, osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje ter namenjajo javne izdatke napravam in povezljivosti v šolah. Uporabnike medtem skrbi spletna varnost in zasebnost, ki sta glavni oviri za uporabo spleta, tudi med visoko izobraženimi. Med podjetji mala in srednje velika podjetja (MSP) zaostajajo v osnovni in naprednejši rabi IKT. Uporaba računalništva v oblaku in analiza masovnih podatkov hitro naraščata, čeprav iz skromnega izhodišča. V proizvodnji se vse pogosteje uporabljajo roboti, a zaenkrat le v nekaj državah.

Digitalne inovacije in novi poslovni modeli spodbujajo preobrazbo, vključno s preobrazbo delovnih mest in trgovine

Podatkovne inovacije, novi poslovni modeli in digitalne aplikacije spreminjajo delovanje znanosti, vlad, mest in sektorjev, kot sta zdravstvo in kmetijstvo. Politike, ki podpirajo digitalne inovacije, se večinoma osredotočajo na omrežja inovacij, dostop do virov financiranja in (vnovično) uporabo podatkov, manj pozornosti pa namenjajo investicijam v IKT, intelektualnemu kapitalu in podatkovni analitiki. Učinki digitalne preobrazbe se kažejo kot ukinjanje in ustvarjanje delovnih mest v različnih sektorjih, pojavu novih oblik dela in preoblikovanju trgovinskega okolja, zlasti na področju storitev. Številne države se na to odzivajo s pregledovanjem delovne zakonodaje in trgovinskih sporazumov.

Učinkovita uporaba IKT v vsakdanjem življenju in na delovnem mestu zahteva več strokovnih ter splošnih znanj in spretnosti na področju IKT, ki jih dopolnjujejo boljše temeljne veščine

Učinkovita uporaba IKT v vsakdanjem življenju in na delovnem mestu zahteva ustrezna znanja in spretnosti. “Strokovnjak na področju informacijske tehnologije” je drugo od desetih delovnih mest, ki jih delodajalci najteže zapolnijo, zlasti v storitvah, čeprav se zdi pomanjkanje strokovnih znanj in spretnosti na področju IKT, vsaj v Evropi, omejeno le na nekaj držav. Po drugi strani so splošna znanja in spretnosti na področju IKT nezadostna med številnimi delavci, ki vsakodnevno uporabljajo IKT, enako velja za temeljna znanja in spretnosti IKT, kot sta reševanje problemov in komuniciranje, ki so vedno bolj pomembni za prilagajanje spreminjajočim se delovnim mestom. Nekaj držav uvaja programe, ki bodo trenutne prednostne naloge na področju usposabljanja iz IKT uskladili s pričakovanimi potrebami po spretnostih in znanjih, le manjše število pa jih je do danes sprejelo celovito strategijo na področju znanj in spretnosti iz IKT.

Zaskrbljenost glede digitalne varnosti in zasebnosti ovira sprejemanje IKT in poslovne priložnosti

Z naraščajočo uporabo IKT se podjetja in posamezniki soočajo z večjimi varnostnimi in zasebnostnimi tveganji. Zlasti MSP morajo uvesti ali izboljšati prakse upravljanja s tveganji digitalne varnosti. Mnoge države se odzivajo z nacionalnimi strategijami digitalne varnosti, le malo pa jih ima zaenkrat tudi nacionalno strategijo na področju zasebnosti. Tveganja na področju le‑te medtem še povečujejo zaskrbljenost potrošnikov glede spletnih prevar, mehanizmov odškodnine in kakovosti izdelkov na spletu, kar omejuje zaupanje in lahko upočasni rast e‑trgovine med podjetji in končnimi potrošniki. Večina ureditev na področju zaščite potrošnikov se še vedno osredotoča na zaupanje v e‑trgovino na splošno in se šele začenja spoprijemati z novimi izzivi, ki se pojavljajo na trgih spletnih platform z enakovrednimi udeleženci (peer platform markets).

Obete na področju umetne inteligence spremljajo pomembna politična in etična vprašanja

Umetna inteligenca vstopa v osrednjo razvojno usmeritev in omogoča napravam, da opravljajo kognitivne funkcije kot človek. Algoritmi, ki jih izpopolnjujejo strojno učenje, masovni podatki in računalništvo v oblaku, lahko prepoznavajo vedno bolj kompleksne vzorce v obsežnih podatkovnih nizih in v nekaterih kognitivnih funkcijah že prekašajo človeka. Umetna inteligenca sicer obeta izboljšano učinkovitost in produktivnost, a lahko hkrati zaostri obstoječe izzive na področju politik ter sproži nova politična in etična vprašanja, na primer glede njenih morebitnih učinkov na prihodnost razvoja spretnosti in delovnih mest ali na pregled nad delovanjem in transparentnost, obveznost, odgovornost ter tudi varnost in zanesljivost.

Potencial verig podatkovnih blokov je odvisen izključno od spoprijemanja s tehničnimi ovirami in političnimi izzivi

Veriga podatkovnih blokov omogoča transakcije brez potrjenih ali zaupanja vrednih udeležencev. Bitcon – virtualna valuta, ki temelji na verigah podatkovnih blokov – na primer deluje povsem neodvisno od centralnih bank ali drugih finančnih institucij. Poleg bitcoina uporaba verig podatkovnih blokov ustvarja priložnosti na številnih področjih, vključno s finančnim in javnim sektorjem, izobraževanjem ter internetom stvari (Internet of Things), z zmanjšanjem transakcijskih stroškov, olajševanjem odgovornosti in omogočanjem zagotovljene izvedbe prek pametnih pogodb. Veliko tega potenciala je še vedno odvisnega izključno od spoprijemanja s tehničnimi ovirami in političnimi izzivi kot na primer, kako uveljavljati zakonodajo v odsotnosti posrednikov ali kako in komu pripisati pravno odgovornost v primerih oškodovanja, ki jih povzročijo sistemi verig podatkovnih blokov.