... your login credentials do not authorize you to access this content in the selected format. Access to this content in this format requires a current subscription or a prior purchase. Please select the WEB or READ option instead (if available). Or consider purchasing the publication.
Za mnoge so oceani novo gospodarsko področje. Obetajo neizmerne vire naravnih bogastev
ter velik potencial za spodbujanje gospodarske rasti, zaposlovanja in inovacij. Vedno
bolj prevladuje tudi mnenje, da bodo nepogrešljivi pri spoprijemanju z mnogimi globalnimi
izzivi, s katerimi se bo naš planet srečal v prihodnjih desetletjih, od varnosti preskrbe
s hrano v svetu in podnebnih sprememb do preskrbe z energijo, naravnih virov in izboljšane
zdravstvene oskrbe. Čeprav so možnosti oceanov, da pomagajo pri spopadanju s temi
izzivi, ogromne, jih obenem že zdaj obremenjujejo čezmerno izkoriščanje, onesnaževanje,
slabenje biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe. Za izrabo vseh možnosti, ki
jih ponujajo oceani, bodo pri njihovem gospodarskem razvoju zato potrebni odgovorni
in trajnostni pristopi.
Oceansko gospodarstvo obsega panoge, ki so neposredno odvisne od morja (kot so ladijski
promet, ribištvo, vetrne elektrarne na morju, morska biotehnologija), a tudi naravna
bogastva in ekosistemske storitve, ki jih zagotavljajo oceani (ribe, pomorske plovne
poti, absorpcija ogljikovega dioksida in podobno). Ker je oboje neizogibno povezano,
to poročilo obravnava več vidikov ekosistemskih storitev in ekosistemskega upravljanja,
čeprav se osredotoča na dimenzijo oceanskih industrij.
Globalno oceansko gospodarstvo, merjeno v prispevku oceanskih industrij h gospodarski
proizvodnji in zaposlovanju, je znatno. Predhodni izračuni na podlagi podatkovne baze
oceanskega gospodarstva OECD ocenjujejo proizvodnjo oceanskega gospodarstva leta 2010
na 1,5 bilijona ameriških dolarjev ali približno 2,5 odstotka svetovne bruto dodane
vrednosti (GVA). Nafta in plin iz morskega dna sta prispevala eno tretjino celotne
dodane vrednosti oceanskih industrij, sledili pa so jima morski in obalni turizem,
morska oprema ter pristanišča. Leta 2010 je bilo v oceanskem gospodarstvu neposredno
in za polni delovni čas zaposlenih okrog 31 milijonov ljudi. Največji delodajalci
so bili ribiška industrija z več kot eno tretjino ter morski in obalni turizem s skoraj
eno četrtino vseh delovnih mest.
Gospodarska aktivnost v oceanih se hitro širi, zlasti zaradi rasti svetovnega prebivalstva,
gospodarske rasti, trgovine in rastočih stopenj prihodkov, podnebja in okolja ter
tehnologije. Obenem je pomemben zaviralec razvoja oceanskega gospodarstva slabšanje
njegovega zdravja. Z rastjo antropogenih izpustov ogljika skozi čas so veliko le‑tega
vsrkali oceani, kar je povzročilo njihovo zakisljevanje. Poleg tega se dvigajo temperatura
in gladina morja ter premikajo morski tokovi, zaradi česar izginjata biotska raznovrstnost
in habitati, spreminja se sestava staleža rib in selitveni vzorci ter povečuje pogostost
ekstremnih oceanskih vremenskih pojavov. Obete razvoja oceanov v prihodnosti otežujejo
tudi onesnaževanje na kopnem – zlasti odtekanje s kmetijskih površin ter makro‑ in
mikroplastični onesnaževalci, ki vstopajo v oceane z rekami – ter čezmeren ribolov
in osiromašen stalež rib v mnogih delih sveta.
Do leta 2030 imajo mnoge oceanske industrije možnost prehiteti rast globalnega gospodarstva
kot celote, tako z vidika dodane vrednosti kot zaposlovanja. Projekcije predvidevajo,
da bi med letoma 2010 in 2030 v primeru “poslovanja brez sprememb”, oceansko gospodarstvo
lahko več kot podvojilo svoj prispevek h globalni dodani vrednosti in preseglo tri
bilijone ameriških dolarjev. Posebno močno rast se pričakuje na področju gojenja vodnih
organizmov, vetrnic na morju, ribiške predelovalne industrije ter v sektorju gradnje
in popravil ladij. Oceanske industrije imajo tudi potencial, da pomembno prispevajo
k rasti zaposlenosti. V letu 2030 naj bi po pričakovanjih zaposlovale približno 40
milijonov ljudi na delovnih mestih za polni delovni čas po scenariju poslovanja brez
sprememb. Najhitrejša rast zaposlovanja se pričakuje na področju energije iz vetrnic
na morju, gojenja vodnih organizmov, ribiške predelovalne industrije in pristaniških
dejavnosti.
V prihodnjih desetletjih bosta znanstveni in tehnološki napredek po pričakovanjih
igrala ključno vlogo pri odzivanju na mnoge prej omenjene oceanske okoljske izzive
ter pri nadaljnjem razvoju oceanskih gospodarskih dejavnosti. Inovacije na področju
sodobnih materialov, podvodno inženirstvo in tehnologija, senzorji in zajem slik,
satelitske tehnologije, informatizacija in analiza masovnih podatkov, avtonomni sistemi,
biotehnologija in nanotehnologija – tehnološki napredki bodo vplivali na vsak sektor
oceanskega gospodarstva.
Takim hitrim spremembam bosta regulativa in upravljanje stežka sledila. Svet je vedno
bolj večpolaren in se sooča z naraščajočimi težavami pri sklepanju mednarodnega konsenza
o globalnih in regionalnih izzivih, ključnih za oceansko okolje in oceanske industrije.
Vsaj v bližnji prihodnosti bo urejanje oceanskih dejavnosti po pričakovanjih še naprej
temeljilo predvsem na sektorjih, s prizadevanji, ki se bodo osredotočala na vključevanje
hitro rastočih oceanskih industrij v obstoječe in razdrobljene regulativne okvire.
Nadaljnja rast oceanskih panog po stopnji, ki jo predvideva to poročilo, poudarja
možnost naraščajoče pritiske na morska naravna bogastva ter že obstoječe znatne obremenitve
oceanskega prostora, zlasti v izključnih gospodarskih conah (EEZ), v katerih se dogaja
večina dejavnosti. Dosedanja nezmožnost spopadanja s temi pritiski na učinkovit in
pravočasen način se večinoma pripisuje zgodovinskemu sektorsko razdeljenemu upravljanju
morskih dejavnosti. V zadnjih letih se je predvsem kot odziv na naraščajoče pritiske
znatno povečalo število držav in regij, ki sprejemajo strateške okvire politik za
boljše upravljanje z oceani znotraj svojih EEZ. Pri tem pa bolj učinkovitemu celostnemu
oceanskemu upravljanju stojijo nasproti številne ovire, s katerimi se bo treba spoprijeti
v bližnji prihodnosti.
To poročilo navaja več priporočil za izboljšanje trajnostnega razvoja oceanskega gospodarstva,
da bi tako povečali dolgoročne razvojne možnosti hitro rastočih oceanskih panog ter
njihov prispevek k rasti in zaposlovanju ob odgovornem in trajnostnem upravljanju
oceanov.
Boljše mednarodno sodelovanje na področju morskih znanosti in tehnologije kot sredstva
za spodbujanje inovacij in krepitev trajnostnega razvoja oceanskega gospodarstva.
To med drugim vključuje: primerjalne analize in ocene vloge vladnih politik pri morskih
grozdih po svetu, zlasti glede njihove učinkovitosti pri spodbujanju in podpori medpanožnih
tehnoloških inovacij na morskem področju; vzpostavljanje mednarodnih omrežij za izmenjavo
mnenj in izkušenj pri ustanavljanju centrov odličnosti, inovacijskih inkubatorjev
in drugih inovacijskih zmogljivosti na področju medpanožnih morskih tehnologij ter
izboljšanje deljenja tehnologij in inovacij med državami na različnih stopnjah razvoja.
Krepitev celostnega upravljanja oceanov.
To bi moralo vključevati zlasti boljšo uporabo ekonomskih analiz in orodij v celostnem
upravljanju oceanov, na primer z vzpostavljanjem mednarodnih platform za izmenjavo
znanja, izkušenj in najboljših praks, ter z vlaganjem več naporov v oceno ekonomske
učinkovitosti javnih investicij v morske raziskave in opazovanja. Treba bi bilo tudi
stremeti k promociji inovacije v strukturah upravljanja, procesih in udeležbi deležnikov
pri omogočanju učinkovitejšega, zmogljivejšega in bolj vključujočega celostnega upravljanja
oceanov.
Izboljšanje statističnih in metodoloških podlag na nacionalni in mednarodni ravni
za merjenje obsega in učinka oceanskih industrij ter njihovega prispevka v celotnem
gospodarstvu.
To bi lahko, poleg drugih nalog, vključevalo nadaljnji razvoj podatkovne baze oceanskega
gospodarstva OECD.
Gradnja več zmogljivosti za predvidevanja glede oceanskih industrij,
vključno z oceno sprememb oceanskih industrij v prihodnosti in nadaljnji razvoj trenutnih
zmogljivosti OECD za modeliranje prihodnjih trendov v oceanskem gospodarstvu na globalni
ravni.
Za več informacij se obrnite na Enoto OECD za pravice in prevode, Direktorat za javne
zadeve in komunikacije na: [email protected] ali prek faksa: +33 (0)1 45 24 99 30.
OECD Rights and Translation unit (PAC) 2 rue André-Pascal, 75116 Paris, France