OECD Multilingual Summaries

OECD Digital Economy Outlook 2015

Summary in Slovenian

Napoved OECD za področje digitalnega gospodarstva 2015

Povzetek v slovenščini

Digitalno gospodarstvo danes prežema neštete vidike svetovnega gospodarstva ter vpliva na raznovrstne sektorje, kot so bančništvo, trgovina na drobno, energetika, transport, izobraževanje, založništvo, mediji ali zdravstvo. Informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) spreminja naravo družbenih interakcij ter osebnih odnosov, pri čemer se fiksna, mobilna in oddajna omrežja združujejo, naprave in predmeti pa so vedno bolj povezani v medmrežje stvari (Internet of Things).

Kako lahko države OECD in njihova partnerska gospodarstva maksimalno izkoristijo možnosti digitalnega gospodarstva kot spodbujevalnika inovativnosti in vključujoče rasti? Kateri so vidiki razvoja v digitalnem gospodarstvu, ki jih morajo oblikovalci politik upoštevati, in katerih prihajajočih izzivov se morajo lotiti?

Možnosti digitalnega gospodarstva še niso v celoti izkoriščene

Globalna trgovina proizvodnje IKT in zlasti storitev na področju IKT raste še naprej. Izdatki podjetij za raziskave in razvoj ter nedavno povečanje števila patentov IKT razkrivajo ključno vlogo sektorja IKT pri inovacijah. Širokopasovni trgi se širijo, pri čemer povečanje števila naročnikov brezžičnih širokopasovnih storitev, ki je na območju OECD doseglo že skoraj milijardo, izravnava zmanjšanje na področju fiksne telefonije. Delovanje komunikacijskih omrežij se izboljšuje z namestitvijo optičnih kablov in mobilne tehnologije četrte generacije, cene pa se znižujejo, zlasti na področju mobilnih storitev.

• Veliko je še možnosti za širitev pokritosti in izboljšanje kakovosti fiksne in mobilne širokopasovne infrastrukture. Nova metodologija OECD za merjenje oglaševanih fiksnih širokopasovnih hitrosti bo okrepila sposobnost vlad za nadaljnje napredovanje proti medmrežju stvari.
• Zaradi rastočega povpraševanja v omrežjih in vedno večji potrebi po dodeljevanju virov spektra mobilnim komunikacijam bo treba izkoristiti komplementarnost fiksnih in mobilnih omrežij. Fiksna infrastruktura je nujna za prelaganje in vmesno povezovanje brezžičnega prometa ter omogočanje boljše izrabe razpoložljivega spektra. Oblikovalci politik preizkušajo inovativne ureditve izdajanja licenc za bolj učinkovito izkoriščanje spektra.
• Možnosti za povečano usvajanje ter uporabo IKT in spleta za pospešeno rast in inovacije v podjetjih so ogromne v vseh sektorjih. Medtem ko ima večina podjetij v državah OECD širokopasovno povezavo (95 % vseh podjetij z več kot 10 zaposlenimi v letu 2014), redka uporabljajo programsko opremo za načrtovanje podjetniških virov (31 %), storitve računalništva v oblaku (22 %) ali sprejemajo elektronska naročila (21 %). Razlike med državami ter malimi in velikimi podjetji ostajajo precejšnje.
• Novi poslovni modeli, ki temeljijo na metodah skupne izdelave, kot so platforme množičnega financiranja, in nove platforme ekonomije souporabe so izziv za obstoječo ureditev uveljavljenih trgov ter zahtevajo odgovor z uravnoteženimi politikami, ki omogočajo inovacije in hkrati ščitijo javni interes.
• Okvir nadaljnjega vključevanja je pomemben tudi za posameznike. Potrošniki prispevajo le majhen delež v elektronskem poslovanju: do 90 % le‑tega namreč tvorijo transakcije med podjetji. Kljub veliki razširjenosti je intenzivnost rabe spleta še naprej različna, zlasti pri dejavnostih, ki so povezane z višjimi ravnmi izobrazbe, kot so e‑uprava, elektronsko poslovanje in spletno bančništvo.

Povečevanje gospodarske in družbene rasti z nacionalnimi digitalnimi agendami

Vlade držav OECD se vedno bolj zavedajo potrebe po razvoju digitalnega gospodarstva na strateški način, širjenju njegovih koristi in odzivanju na ključne izzive, kot so zmanjševanje brezposelnosti in neenakosti ter odpravljanje revščine. Današnje nacionalne digitalne strategije pokrivajo izzive, ki segajo od ustanavljanja podjetij in rasti produktivnosti do javne uprave, zaposlovanja in izobraževanja, zdravja in staranja, okolja ter razvoja. Na splošno se vlade vedno bolj zavedajo, da je »spletno oblikovanje politik« odvisno od niza koherentnih, medresorskih politik:

• Infrastruktura – ki priskrbi temelje za nove poslovne modele, elektronsko poslovanje in nova znanstvena in družbena omrežja sodelovanja – mora biti visoke kakovosti, dostopna vsem in na voljo po konkurenčnih cenah.
• Ker na konkurenco v digitalnem gospodarstvu vplivajo številni večji premiki, vključno s tehnično konvergenco ter združevanjem poslovnih modelov med telekomunikacijskimi ponudniki in novimi spletnimi deležniki, se morajo tudi vlade potruditi, da zaščitijo konkurenco, zmanjšajo umetne ovire za vstop na trg in okrepijo regulativno koherenco. Konsolidacija mobilnih trgov ne sme zmanjšati inovativnosti ali sposobnosti drugih deležnikov, da konkurirajo na trgu.
• Spodbujanje večje uporabe IKT je bistvenega pomena, zlasti pri vladah in podjetjih, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji
• Zagotovljena morata biti zaupanje ter varnost spletnih omrežij, storitev in aplikacij, uporabnikom pa morajo biti zajamčene njihova zasebnost in pravice potrošnikov. OECD je pozvala voditelje in odločevalce, naj vpnejo digitalno varnost in obvladovanje tveganj na področju zasebnosti v širše okvire obvladovanja ekonomskih in socialnih tveganj, namesto da obravnavajo ta vprašanja kot ločene tehnične in pravne izzive. Strategije kibernetske varnosti bi morale biti dopolnjene z nacionalnimi strategijami zasebnosti, tako da lahko obravnavajo vprašanja zasebnosti koordinirano in celovito ter identificirajo omejitve, ki jih je družba pripravljena sprejeti za izpolnjevanje javnega interesa.
• Ljudi je treba prek izobraževanja, usposabljanja in prešolanja na področju IKT naučiti ustreznih veščin za uporabo IKT in obvladovanje tveganj pri socialnih in ekonomskih dejavnostih z namenom krepitve podjetništva, zaposlovanja in e‑vključenosti.
• Prepoznavanje potencialnih motečih učinkov digitalizacije je nujno. Vlade bodo morale olajšati prehod delavcev v nove vrste digitalnih delovnih mest.

Spletno upravljanje: prednostna politika za prihodnja leta

Spletna skupnost pripravlja predlog prenosa nadzora nad spletnimi tehničnimi viri od vlade Združenih držav Amerike na globalno skupnost več interesnih skupin. Septembra 2015 bodo Združeni narodi predstavili razvojni program za obdobje po letu 2015, ki bo določil cilje trajnostnega razvoja. Ti bodo najverjetneje vključevali povečan dostop do IKT in spleta za ustvarjanje vključujočega in globalnega digitalnega gospodarstva. Decembra 2015 bo na vrsti obnovitev mandata Foruma za upravljanje spleta (IGF).

Vsem tem pobudam je skupna temeljna potreba po ohranjanju odprtosti spleta. Zasnovanje medmrežja kot odprte platforme, na kateri lahko podjetja, državljani in vlade naključno inovirajo ter razvijajo aplikacije in storitve, je omogočila številne inovacije v digitalnem gospodarstvu. Toda v zadnjih letih narašča zaskrbljenost, da na gospodarske in socialne koristi, ki jih prinašajo odprta in decentralizirana arhitektura spleta ter prosti čezmejni pretok podatkov, (neposredno ali posredno) vplivajo vprašanja, kot so ozemeljsko usmerjanje, lokalne zahteve po hranjenju vsebin in podatkov, nevtralnost omrežja, splošna sprejemljivost večjezičnih imen domen ter ustvarjanje alternativnih omrežij.

O koristih in tveganjih, s katerimi se sooča odprto medmrežje, bodo razpravljali ministri in drugi visoki predstavniki zainteresiranih strani na bližajočem se ministrskem srečanju OECD leta 2016, poleg drugih ključnih vprašanj, ki se dotikajo globalne povezljivosti, medmrežja stvari, pobud na strani povpraševanja za pospeševanje inovacij in zaupanja v digitalno gospodarstvo ter načinov za spodbujanje ustvarjanja delovnih mest in razvoja veščin, potrebnih za maksimalno izrabo koristi digitalnega gospodarstva.